PREKMURJE - PODOBA PROSTORA

Podoba Prekmurja, pokrajine, ki ji meje določajo reki Mura in Kučnica ter porečje reke Rabe je v mnogih predstavah še vedno ravninska močvirna dežela, kjer se pričenja tisti neskončni horizont, ki se končuje nekje daleč v ruskih stepah. Ta predstava je določila njeno identiteto, v kateri se stikajo tako dejanske geografske danosti, zgodovinska tradicija opredeljena tudi z večnarodno in večversko strukturo prebivalstva ter ljubezenska povezanost z reko Muro, v kateri se prepletajo resničnost miti. V prispevku se avtorica najprej opredeli do same definicije geografskega prostora, ki je predvsem podoba človekovega osnovnega zavedanja sveta, njegovih izkustev in vezi z okoljem, zaradi česar je enkraten, zapolnjen z različnimi pomeni ter ima svoje ime. Človekova prisotnost v prostoru elementom narave dodaja elemente kulture zaradi česar ga ločimo od drugih prostorov. Z zgodovinskimi in kulturnimi spremembami prihajajo v prostor novi elementi in stari izginjajo ali se spreminjajo. To je dejstvo, ki mu daje razpoznavno zgodovinsko razsežnost. V nadaljevanju, z navedbo nekaj najbolj osnovnih virov, pojasni izvor ter rabo geografskih imen Prekmurje in Pomurje kakor tudi izvor in rabo imen Vendvidék, Tótság oz. Slovenska krajina in Slovenska okroglina, ki imajo svoj izvor v etnični poseljenosti območja. Drugi del prispevka je v celoti namenjen pomembnemu zapisu o Prekmurju in njegovih prebivalcih, njihovih navadah in običajih, ki sodi v drugo polovico 19. stoletja, v čas, ko je postal nacionalizem pomembno gibalo družbenega dogajanja in dobi razslojevanje znotraj prekmurskega družbenega prostora dodatne, tokrat nacionalne, dimenzije. To je tekst Antona Trstenjaka, publicista, gledališkega zgodovinarja in organizatorja, doma iz okolice Ormoža, ki je leta 1883 prepotoval današnje Prekmurje in Porabje in svoje obsežne zapise združil v rokopisu Slovenci na Ogrskem. Rokopis je bil fragmentalno že objavljen, vendar nikoli v celoti. Večina redkih objav je namenjena navadam in običajem ter nacionalni in verski podobi prostora, avtorica pa se je v pričujočem prispevku omejila predvsem na zapise o krajini in naseljih, veliko manj na tiste o ljudeh in navadah, ki pa so, kot smo že ugotovili neločljivi del identitete nekega prostora.

Pregledni radMetka Fujs
Preuzmite temuStranice 049-062.pdf

32 Prosinac 2017.
31 Lipanj 2017.
30 Prosinac 2016.
29 Lipanj 2016.
28 Prosinac 2015.
27 Lipanj 2015.
26 Prosinac 2014.
25 Lipanj 2014.
24 Studeni 2013.
23 Lipanj 2013.
22 Siječanj 2013.
21 Srpanj 2012.
20 Studeni 2011.
19 Lipanj 2011.
18 Studeni 2010.
17 Lipanj 2010.
16 Prosinac 2009.
15 Lipanj 2009.
14 Prosinac 2008.
13 Lipanj 2008.
12 Prosinac 2007.
11 Lipanj 2007.
10 Studeni 2006.
9 Svibanj 2006.
8 Studeni 2005.
7 Lipanj 2005.
6 Prosinac 2004.
5 Lipanj 2004.
4 Studeni 2003.
3 Lipanj 2003.
1 Veljača 2002.