• RADI?EVI PODRAVSKI POMAGA?I NA PUTU TRA�ENJA POMO?I U EUROPI 1923. GODINE
• VARA�DINSKA VOJNA KRAJINA - POSEBAN RAZVOJ JEDNE MIKROREGIJE U PODRAVINI
• �IDOVI I NJIHOV UTJECAJ NA TRANSFORMACIJU NASELJA PODRAVSKOG VI�EGRANI?JA KRAJEM 19. I PO?ETKOM 20. STOLJE?A
• TRAGOM JEDNOG KOPRIVNI?ANCA U MLECIMA (XV. st.)
• PREKMURJE - PODOBA PROSTORA
• ARHEOLO�KO NALAZI�TE TOR?EC - GRADI?
• ARHEOBOTANI?KA ANALIZA UZORAKA S LOKALITETA TOR?EC - GRADI?
• �IVOTINJSKI NALAZI S ARHEOLO�KOG LOKALITETA TOR?EC - GRADI?
• ANALIZE LESA IN OGLJA S SREDNJEVE�KE NASELBINE TOR?EC - GRADI? PRI KOPRIVNICI
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ?ASOPISA

PREKMURJE - PODOBA PROSTORA

Podoba Prekmurja, pokrajine, ki ji meje dolo?ajo reki Mura in Ku?nica ter pore?je reke Rabe je v mnogih predstavah �e vedno ravninska mo?virna de�ela, kjer se pri?enja tisti neskon?ni horizont, ki se kon?uje nekje dale? v ruskih stepah. Ta predstava je dolo?ila njeno identiteto, v kateri se stikajo tako dejanske geografske danosti, zgodovinska tradicija opredeljena tudi z ve?narodno in ve?versko strukturo prebivalstva ter ljubezenska povezanost z reko Muro, v kateri se prepletajo resni?nost miti. V prispevku se avtorica najprej opredeli do same definicije geografskega prostora, ki je predvsem podoba ?lovekovega osnovnega zavedanja sveta, njegovih izkustev in vezi z okoljem, zaradi ?esar je enkraten, zapolnjen z razli?nimi pomeni ter ima svoje ime. ?lovekova prisotnost v prostoru elementom narave dodaja elemente kulture zaradi ?esar ga lo?imo od drugih prostorov. Z zgodovinskimi in kulturnimi spremembami prihajajo v prostor novi elementi in stari izginjajo ali se spreminjajo. To je dejstvo, ki mu daje razpoznavno zgodovinsko razse�nost. V nadaljevanju, z navedbo nekaj najbolj osnovnih virov, pojasni izvor ter rabo geografskih imen Prekmurje in Pomurje kakor tudi izvor in rabo imen Vendvid�k, T�ts�g oz. Slovenska krajina in Slovenska okroglina, ki imajo svoj izvor v etni?ni poseljenosti obmo?ja. Drugi del prispevka je v celoti namenjen pomembnemu zapisu o Prekmurju in njegovih prebivalcih, njihovih navadah in obi?ajih, ki sodi v drugo polovico 19. stoletja, v ?as, ko je postal nacionalizem pomembno gibalo dru�benega dogajanja in dobi razslojevanje znotraj prekmurskega dru�benega prostora dodatne, tokrat nacionalne, dimenzije. To je tekst Antona Trstenjaka, publicista, gledali�kega zgodovinarja in organizatorja, doma iz okolice Ormo�a, ki je leta 1883 prepotoval dana�nje Prekmurje in Porabje in svoje obse�ne zapise zdru�il v rokopisu Slovenci na Ogrskem. Rokopis je bil fragmentalno �e objavljen, vendar nikoli v celoti. Ve?ina redkih objav je namenjena navadam in obi?ajem ter nacionalni in verski podobi prostora, avtorica pa se je v pri?ujo?em prispevku omejila predvsem na zapise o krajini in naseljih, veliko manj na tiste o ljudeh in navadah, ki pa so, kot smo �e ugotovili nelo?ljivi del identitete nekega prostora.