• RADIĆEVI PODRAVSKI POMAGAČI NA PUTU TRAŽENJA POMOĆI U EUROPI 1923. GODINE
• VARAŽDINSKA VOJNA KRAJINA - POSEBAN RAZVOJ JEDNE MIKROREGIJE U PODRAVINI
• ŽIDOVI I NJIHOV UTJECAJ NA TRANSFORMACIJU NASELJA PODRAVSKOG VIŠEGRANIČJA KRAJEM 19. I POČETKOM 20. STOLJEĆA
• TRAGOM JEDNOG KOPRIVNIČANCA U MLECIMA (XV. st.)
• PREKMURJE - PODOBA PROSTORA
• ARHEOLOŠKO NALAZIŠTE TORČEC - GRADIĆ
• ARHEOBOTANIČKA ANALIZA UZORAKA S LOKALITETA TORČEC - GRADIĆ
• ŽIVOTINJSKI NALAZI S ARHEOLOŠKOG LOKALITETA TORČEC - GRADIĆ
• ANALIZE LESA IN OGLJA S SREDNJEVEŠKE NASELBINE TORČEC - GRADIĆ PRI KOPRIVNICI
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ČASOPISA

PREKMURJE - PODOBA PROSTORA

Podoba Prekmurja, pokrajine, ki ji meje določajo reki Mura in Kučnica ter porečje reke Rabe je v mnogih predstavah še vedno ravninska močvirna dežela, kjer se pričenja tisti neskončni horizont, ki se končuje nekje daleč v ruskih stepah. Ta predstava je določila njeno identiteto, v kateri se stikajo tako dejanske geografske danosti, zgodovinska tradicija opredeljena tudi z večnarodno in večversko strukturo prebivalstva ter ljubezenska povezanost z reko Muro, v kateri se prepletajo resničnost miti. V prispevku se avtorica najprej opredeli do same definicije geografskega prostora, ki je predvsem podoba človekovega osnovnega zavedanja sveta, njegovih izkustev in vezi z okoljem, zaradi česar je enkraten, zapolnjen z različnimi pomeni ter ima svoje ime. Človekova prisotnost v prostoru elementom narave dodaja elemente kulture zaradi česar ga ločimo od drugih prostorov. Z zgodovinskimi in kulturnimi spremembami prihajajo v prostor novi elementi in stari izginjajo ali se spreminjajo. To je dejstvo, ki mu daje razpoznavno zgodovinsko razsežnost. V nadaljevanju, z navedbo nekaj najbolj osnovnih virov, pojasni izvor ter rabo geografskih imen Prekmurje in Pomurje kakor tudi izvor in rabo imen Vendvidék, Tótság oz. Slovenska krajina in Slovenska okroglina, ki imajo svoj izvor v etnični poseljenosti območja. Drugi del prispevka je v celoti namenjen pomembnemu zapisu o Prekmurju in njegovih prebivalcih, njihovih navadah in običajih, ki sodi v drugo polovico 19. stoletja, v čas, ko je postal nacionalizem pomembno gibalo družbenega dogajanja in dobi razslojevanje znotraj prekmurskega družbenega prostora dodatne, tokrat nacionalne, dimenzije. To je tekst Antona Trstenjaka, publicista, gledališkega zgodovinarja in organizatorja, doma iz okolice Ormoža, ki je leta 1883 prepotoval današnje Prekmurje in Porabje in svoje obsežne zapise združil v rokopisu Slovenci na Ogrskem. Rokopis je bil fragmentalno že objavljen, vendar nikoli v celoti. Večina redkih objav je namenjena navadam in običajem ter nacionalni in verski podobi prostora, avtorica pa se je v pričujočem prispevku omejila predvsem na zapise o krajini in naseljih, veliko manj na tiste o ljudeh in navadah, ki pa so, kot smo že ugotovili neločljivi del identitete nekega prostora.