Pri prou?evanju etni?no-jezikovnih razmer v obravnavanih tirih mestih in devetih trgih smo vezani predvsem na dve vrsti virov: 1) na imenski fond prebivalstva kot edini kolikor toliko relevantni pokazatelj etni?nega izvora in potencialne etni?ne pripadnosti prou?evane populacije ter 2) na narativne vire o prisotnosti posameznih jezikov v javni in zasebni sferi. Stoletja pred pojavom moderne narodne zavesti lahko v etni?no-jezikovnem pogledu pogojno imenujemo ?as naravnega stanja. Jezikovna asimilacija priseljencev, deloma sicer pogojena tudi s socialnimi razlogi, je v preteno nemkem urbanem (mikro)okolju vodila v ponem?enje, v izrazito slovenskem pa tekla v obrnjeni smeri. Glavne zna?ilnosti oziroma vloge razli?nih jezikov in etni?nih skupin v mestnem in trkem okolju obravnavanega prostora je mo? strniti v naslednjih ugotovitvah: Priseljevanje slovenskega podeelska ivlja je predstavljalo glavni vir fizi?ne reprodukcije prebivalstva, povsem slovensko zaledje mest in trgov pa zagotavljalo, da je tudi nemko govore?e urbano prebivalstvo e globoko v 19. stoletje ostajalo vsaj funkcionalno dvojezi?no. Nemko je bilo vseskozi me?anstvo Maribora in Ptuja ter v manji meri Slovenske Bistrice, medtem ko je lo v mestecu Ormo in v ve?ini trgov v glavnem za posamezne nemke priseljence in druine. Nem?ina je imela zelo veliko drubeno vlogo kot domala edini pisni jezik ter jezik komunikacije s irim prostorom, hrvaka kajkavska sose?ina pa je s svojo pisno tradicijo spodbudno vplivala na skromno slovensko uradovalno pismenstvo v vzhodnem - obmejnem delu obravnavanega prostora. Jezikovno podobo mestno-trkega okolja so ne nazadnje zaznamovale tevilne medjezikovne interference ter funkcionalna dvo- in ve?jezi?nost njegovih prebivalcev.
Izvorni znanstveni rad / Original scientific paperDr. Boris Golec