• HRVATSKI RADIŠA I PODRAVINA OD 1903. DO 1945.
• POTOVATI V PREKMURJE, POTOVATI IZ PREKMURJA OD 16. DO 18. STOLETJA
• O POVIJESTI NASTANKA ZEMLJOVIDA HRVATSKO-SLAVONSKIH I UGARSKIH KRAJIŠKIH UTVRDA NICOLA ANGIELINIJA
• O LUDBREŠKOJ PODRAVINI SREDINOM 18. STOLJEĆA
• ŽIVOT I DJELO KRIŽEVAČKOGA BISKUPA JULIJA DROHOBECKOG
• CERKVENA UPRAVA ZAGREBŠKE ŠKOFIJE V PREKMURJU IN NJEN VPLIV NA PREKMURJE
• VIRTUALNO POSLOVANJE U PODRAVINI
• ETNIČNE IN JEZIKOVNE RAZMERE V MESTIH IN TRGIH ŠTAJERSKEGA PODRAVJA IN POMURJA V STOLETJIH PRED 1800
• O PODRAVSKOJ HISTORIOGRAFIJI
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ČASOPISA

ETNIČNE IN JEZIKOVNE RAZMERE V MESTIH IN TRGIH ŠTAJERSKEGA PODRAVJA IN POMURJA V STOLETJIH PRED 1800

Pri proučevanju etnično-jezikovnih razmer v obravnavanih štirih mestih in devetih trgih smo vezani predvsem na dve vrsti virov: 1) na imenski fond prebivalstva kot edini kolikor toliko relevantni pokazatelj etničnega izvora in potencialne etnične pripadnosti proučevane populacije ter 2) na narativne vire o prisotnosti posameznih jezikov v javni in zasebni sferi. Stoletja pred pojavom moderne narodne zavesti lahko v etnično-jezikovnem pogledu pogojno imenujemo čas »naravnega stanja«. Jezikovna asimilacija priseljencev, deloma sicer pogojena tudi s socialnimi razlogi, je v pretežno nemškem urbanem (mikro)okolju vodila v ponemčenje, v izrazito slovenskem pa tekla v obrnjeni smeri. Glavne značilnosti oziroma vloge različnih jezikov in etničnih skupin v mestnem in trškem okolju obravnavanega prostora je moč strniti v naslednjih ugotovitvah: Priseljevanje slovenskega podeželska življa je predstavljalo glavni vir fizične reprodukcije prebivalstva, povsem slovensko zaledje mest in trgov pa zagotavljalo, da je tudi nemško govoreče urbano prebivalstvo še globoko v 19. stoletje ostajalo vsaj funkcionalno dvojezično. Nemško je bilo vseskozi meščanstvo Maribora in Ptuja ter v manjši meri Slovenske Bistrice, medtem ko je šlo v mestecu Ormož in v večini trgov v glavnem za posamezne nemške priseljence in družine. Nemščina je imela zelo veliko družbeno vlogo kot domala edini pisni jezik ter jezik komunikacije s širšim prostorom, hrvaška kajkavska soseščina pa je s svojo pisno tradicijo spodbudno vplivala na skromno slovensko uradovalno pismenstvo v vzhodnem - obmejnem delu obravnavanega prostora. Jezikovno podobo mestno-trškega okolja so ne nazadnje zaznamovale številne medjezikovne interference ter funkcionalna dvo- in večjezičnost njegovih prebivalcev.