• HRVATSKI RADI�A I PODRAVINA OD 1903. DO 1945.
• POTOVATI V PREKMURJE, POTOVATI IZ PREKMURJA OD 16. DO 18. STOLETJA
• O POVIJESTI NASTANKA ZEMLJOVIDA HRVATSKO-SLAVONSKIH I UGARSKIH KRAJI�KIH UTVRDA NICOLA ANGIELINIJA
• O LUDBRE�KOJ PODRAVINI SREDINOM 18. STOLJE?A
• �IVOT I DJELO KRI�EVA?KOGA BISKUPA JULIJA DROHOBECKOG
• CERKVENA UPRAVA ZAGREB�KE �KOFIJE V PREKMURJU IN NJEN VPLIV NA PREKMURJE
• VIRTUALNO POSLOVANJE U PODRAVINI
• ETNI?NE IN JEZIKOVNE RAZMERE V MESTIH IN TRGIH �TAJERSKEGA PODRAVJA IN POMURJA V STOLETJIH PRED 1800
• O PODRAVSKOJ HISTORIOGRAFIJI
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ?ASOPISA

ETNI?NE IN JEZIKOVNE RAZMERE V MESTIH IN TRGIH �TAJERSKEGA PODRAVJA IN POMURJA V STOLETJIH PRED 1800

Pri prou?evanju etni?no-jezikovnih razmer v obravnavanih �tirih mestih in devetih trgih smo vezani predvsem na dve vrsti virov: 1) na imenski fond prebivalstva kot edini kolikor toliko relevantni pokazatelj etni?nega izvora in potencialne etni?ne pripadnosti prou?evane populacije ter 2) na narativne vire o prisotnosti posameznih jezikov v javni in zasebni sferi. Stoletja pred pojavom moderne narodne zavesti lahko v etni?no-jezikovnem pogledu pogojno imenujemo ?as �naravnega stanja�. Jezikovna asimilacija priseljencev, deloma sicer pogojena tudi s socialnimi razlogi, je v prete�no nem�kem urbanem (mikro)okolju vodila v ponem?enje, v izrazito slovenskem pa tekla v obrnjeni smeri. Glavne zna?ilnosti oziroma vloge razli?nih jezikov in etni?nih skupin v mestnem in tr�kem okolju obravnavanega prostora je mo? strniti v naslednjih ugotovitvah: Priseljevanje slovenskega pode�elska �ivlja je predstavljalo glavni vir fizi?ne reprodukcije prebivalstva, povsem slovensko zaledje mest in trgov pa zagotavljalo, da je tudi nem�ko govore?e urbano prebivalstvo �e globoko v 19. stoletje ostajalo vsaj funkcionalno dvojezi?no. Nem�ko je bilo vseskozi me�?anstvo Maribora in Ptuja ter v manj�i meri Slovenske Bistrice, medtem ko je �lo v mestecu Ormo� in v ve?ini trgov v glavnem za posamezne nem�ke priseljence in dru�ine. Nem�?ina je imela zelo veliko dru�beno vlogo kot domala edini pisni jezik ter jezik komunikacije s �ir�im prostorom, hrva�ka kajkavska sose�?ina pa je s svojo pisno tradicijo spodbudno vplivala na skromno slovensko uradovalno pismenstvo v vzhodnem - obmejnem delu obravnavanega prostora. Jezikovno podobo mestno-tr�kega okolja so ne nazadnje zaznamovale �tevilne medjezikovne interference ter funkcionalna dvo- in ve?jezi?nost njegovih prebivalcev.