• HRVATSKI RADI�A I PODRAVINA OD 1903. DO 1945.
• POTOVATI V PREKMURJE, POTOVATI IZ PREKMURJA OD 16. DO 18. STOLETJA
• O POVIJESTI NASTANKA ZEMLJOVIDA HRVATSKO-SLAVONSKIH I UGARSKIH KRAJI�KIH UTVRDA NICOLA ANGIELINIJA
• O LUDBRE�KOJ PODRAVINI SREDINOM 18. STOLJE?A
• �IVOT I DJELO KRI�EVA?KOGA BISKUPA JULIJA DROHOBECKOG
• CERKVENA UPRAVA ZAGREB�KE �KOFIJE V PREKMURJU IN NJEN VPLIV NA PREKMURJE
• VIRTUALNO POSLOVANJE U PODRAVINI
• ETNI?NE IN JEZIKOVNE RAZMERE V MESTIH IN TRGIH �TAJERSKEGA PODRAVJA IN POMURJA V STOLETJIH PRED 1800
• O PODRAVSKOJ HISTORIOGRAFIJI
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ?ASOPISA

CERKVENA UPRAVA ZAGREB�KE �KOFIJE V PREKMURJU IN NJEN VPLIV NA PREKMURJE

Okoli leta 1094 je mad�arski kralj Ladislav, torej po zasedbi Slavonije, ustanovil za novo priklju?ene de�ele novo �kofijo v Zagrebu. Tej je pripadalo prav tako ozemlje dana�njega Prekmurja in do nedavnega tudi Podravina. Leta 998 je bila ustanovljena gy�rska �kofija, kateri je bila podrejena �elezna �upanija (Vas). Toda ta �upanija si je lastila celotno Prekmurje, zato je prihajalo z zagreb�ko �kofijo do sporov. Leta 1176 je bil glede tega celo cerkveni zbor v Gy�ru, kjer so bili poleg gy�rskega �kofa Mikulina (Miculinus) in zagreb�kega �kofa Prodana prisotni �e drugi odgovorni mo�je s posameznih podro?ij. Tudi Veszprem si je prizadeval izriniti zagreb�ko �kofijo iz zalske �upanije. Ko so se razmere naposled umirile, je za?el leta 1740 vespremski �kof Martin Biro zahtevati nazaj svojo jurisdikcijo nad celotno zalsko �upanijo. Vklju?il je tudi �upnije v Prekmurju in Med�imurju, skupaj 50 �upnij. Ta prerekanja so trajala ve? kot 20 let in vmes je posegla tudi civilna oblast, kajti zadevo so sporo?ili celo sami cesarici Mariji Tereziji. Zagreb�ko �kofijo so obto�evali dolo?enih pomanjkljivosti. Rezultat vsega tega je bil, da je cesarica Marija Terezija ustanovila leta 1777 v Sombotelu novo �kofijo. Za nastanek �kofije glavni razlog ni bil samo to, ampak tudi dokaj mo?en protestantizem na ozemlju, ki ga je pokrivala sombotelska �kofija, kakor tudi vznik protestantske knji�evne tvornosti med prekmurskimi Slovenci. Iz zagreb�ke �kofije je bilo leta 1777 priklju?enih k sombotelski �kofiji 16 �upnij, od tega 11 na Mad�arskem in 5 v dolnjem Prekmurju. V zapisnikih zagreb�ke �kofije se za ozemlje Prekmurja uporablja izraz �districtus Transmuranus� in iz tega tudi pozneje ime za Prekmurje. Turni�ki �upniki so imeli v ?asu, ko so pripadali pod zagreb�ko �kofijo, odli?ne in odgovorne polo�aje. Zasluga zagreb�kega �kofa Simona Bratuli?a je, da so pri�li leta 1606 v Zagreb jezuiti in nato 1608. na povabilo Kri�tofa B�nffyja tudi v Lendavo. Jezuitski misijoni so bili na B�nffyjevem ozemlju v letih 1609 - 1619 v prvi vrsti �ljudski misijoni�, saj so �li misijonarji v razne vasi in za leto 1612 imamo podatek, da sta dva misijonarja �vztrajno obiskovala� 40 vasi. Zagreb�ka �kofija je obnovila svojo upravo v prekmurskem distriktu �ele malo pred letom 1693, in sicer po izgonu Turkov iz Velike Kani�e. Ker je posegla celo na podro?je vespremske �kofije, ?eprav le manj�ega ozemlja, je nastal s tem spet med�kofijski mejni spor. Zagreb�ka �kofija je skrbela za svoje �upnije v Prekmurju tudi z dobrimi duhovniki, ki so bili pravi du�ni pastirji. Da to dr�i, lahko podkrepimo, da je gy�rska �kofija v 17. stol. izvedla le eno vizitacijo svojih cerkva (1697/1698), medtem ko je zagreb�ka �kofija v istem stoletju izvedla v dolnjem Prekmurju devet vizitacij svojih �upnij. Iz vizitacijskih zapisnikov zagreb�ke �kofije vidimo tudi, kako se je ta �kofija zanimala in skrbela za versko �ivljenje tako duhovnikov kot vernikov. Iz statistike je �e razvidno, da je bila v �upnijah zagreb�ke �kofije ohranjena katoli�ka vera zelo solidno, medtem ko v gy�rski ne. Gotovo pa so imeli duhovniki knjige, bodisi v latin�?ini ali katerem drugem jeziku, tudi v hrva�?ini, saj je za to govorno podro?je do takrat iz�lo kar precej temeljnih knji�nih del. ?e skrbno preu?imo delovanje zagreb�ke �kofije na ozemlju dana�njega Prekmurja, ugotovimo, da je ta �kofija v primerjavi z drugimi �kofijami dobro skrbela tudi za to obmo?je, predvsem v duhovnem pogledu.