• HRVATSKI RADIŠA I PODRAVINA OD 1903. DO 1945.
• POTOVATI V PREKMURJE, POTOVATI IZ PREKMURJA OD 16. DO 18. STOLETJA
• O POVIJESTI NASTANKA ZEMLJOVIDA HRVATSKO-SLAVONSKIH I UGARSKIH KRAJIŠKIH UTVRDA NICOLA ANGIELINIJA
• O LUDBREŠKOJ PODRAVINI SREDINOM 18. STOLJEĆA
• ŽIVOT I DJELO KRIŽEVAČKOGA BISKUPA JULIJA DROHOBECKOG
• CERKVENA UPRAVA ZAGREBŠKE ŠKOFIJE V PREKMURJU IN NJEN VPLIV NA PREKMURJE
• VIRTUALNO POSLOVANJE U PODRAVINI
• ETNIČNE IN JEZIKOVNE RAZMERE V MESTIH IN TRGIH ŠTAJERSKEGA PODRAVJA IN POMURJA V STOLETJIH PRED 1800
• O PODRAVSKOJ HISTORIOGRAFIJI
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ČASOPISA

POTOVATI V PREKMURJE, POTOVATI IZ PREKMURJA OD 16. DO 18. STOLETJA

Kralj Ladislav I. Sveti je ozemlje Prekmurja vključil v državnopravni okvir ogrske krone. Postalo je obmejno področje na ločnici dveh velikih držav, ki pa sta od 1. polovice 16. stoletja naprej imeli istega vladarja. Čez prekmursko ravnico in čez sosednje Medmurje/Međimurje so že v visokem srednjem veku vodile najpomembnejše prometnice severozahodnega panonskega bazena. V sestavku je avtor želel poudariti eno od bistvenih determinant prostora - njegovo tranzitno vlogo v času od 16. do izteka 18. stoletja. Pregledu historiata v najosnovnejših črtah in opisu regionalne ter lokalne cestne mreže ter gostinskih objektov sledijo navedbe mnogih oblik prometa in prihajanja v Prekmurje. V stilu nekaj najnovejših monografij o potovanjih in prometu - npr. L. Čoralićeve ter M. Kosija - je govor o vseh možnih vzgibih in razlogih za prihod semkaj ali za pot iz prostora. Avtor navaja vojaške zadeve, ogrožanje in vojskovanja, migracije - tu še posebej begunce, službena, interesna ter zasebna potovanja, … in jih argumentira z več ilustrativnimi primeri iz virov in literature. V ekskurzu so predstavljene tri službene poti z gradu Dolnja Lendava v Trst ter nazaj leta 1763. Temeljna ugotovitev: prekmurski prostor je bil v danem času močno ogrožen, kljub temu pa intenzivno prehoden in pogost cilj različnih prišlekov.