Namen članka je predstaviti evolucijo evropske kmetijske politike kot odgovor na vedno nove izzive razvoja podeželja. S premoščanjem velikih regionalnih razlik v razvitosti podeželja se je EU pričela institucionalno ukvarjati v osemdesetih letih prejšnjega stole- tja. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja v Evropski skupnosti so posledica učinkov deindustrializacije in širitve EU na območje Sredozemlja. Prišlo je do premika od sektorske politike do teritorialne politike, ki vključuje politike različnih gospodarskih sektorjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Eksogeni model kmetijske politike, usmerjen na kmetijski sektor in kmete kot nosilce je zamenjal endogeni model. Podeželje se z novo sku- pno kmetijsko politiko obravnava kot celoviti prostor. Razvojne pobude nastajajo v lokalnem okolju. Prihaja do mreženja idej, ki vključuje politike različnih gospodarskih sektorjev na multiinstitucionalni ravni. Zavedanje in prepoznavanje kmečkih vrednot (rural values), tako ekoloških, kulturnih kot socialnih je glavni motivacijski faktor lokalnih skupnosti pri pripra- vi razvojnih projektov. V naši raziskavi nas je zanimalo, kako so ti novi pristopi vplivali na strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev Podravja. Zajeli smo Podravsko in Koroško statistično regijo (NUTS 3).
Izvorni znanstveni rad / Original scientific paperIgor ŽIBERNA