- SUVREMENI PROMET - UVJET RAZVOJA KOPRIVNICE
- SASTAVNICE DEMOGRAFSKE BILANCE U GRADU KOPRIVNICI TIJEKOM DRUGE POLOVICE 20. STOLJE?A
- O NEKIM ASPEKTIMA ODNOSA GOSPODARSTVA, LJUDI I OKOLIA U SJEVERNOM DIJELU KRIEVA?KE UPANIJE I VARADINSKOG GENERALATA (PODRAVINI) TIJEKOM 17. STOLJE?U
- RAZLOZI I UVJETI NASTANKA KOPRIVNICE I NJENO MJESTO ME?U SREDNJOVJEKOVNIM URBANIM NASELJIMA
- PRILOG POZNAVANJU RAZVOJA POLITI?KOG DJELOVANJA HRVATSKE PU?KE SELJA?KE STRANKE U LUDBREKOJ PODRAVINI (1904. - 1914.)
- GRAD KOPRIVNICA I NJEGOVI LJUDI U VRIJEME VELIKE SVJETSKE GOSPODARSKE KRIZE
- ZAKUPNIKI IN LASTNIKI MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU OD LETA 1483 DO 2006 (1)
- NEKAJ NOVIH VIDIKOV O GRADBENEM RAZVOJU MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU(1)
- PO?ETAK RADA VIE PU?KE KOLE U VIROVITICI S POSEBNIM OSVRTOM NA IZGRADNJU NOVE KOLSKE ZGRADE
- ZAHTJEVANJA NARODA OB?INE BELOVARSKE PISANE 31. SVIBNJA 1848. GODINE
- UGOVOR IZME?U ?AKOVE?KOG VLASTELINSTVA I SELA DONJA DUBRAVA IZ 1771. GODINE
- PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ?ASOPISA
NEKAJ NOVIH VIDIKOV O GRADBENEM RAZVOJU MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU(1)
Mariborski mestni grad je od svojega nastanka konec 15. stoletja prestal tevilne prezidave in dozidave, ki so bile posledica spreminjanja njegove funkcije v mestu. Do sredine 17. stoletja je lo ve?inoma za dodatna utrjevalna dela (bastija) saj je grad sluil tudi kot pomembne del dodatne utrditve severovzhodnega dela mestnega obzidja. Od sredine 17. stoletja postopoma postaja osrednje plemiko prebivali?e v Mariboru, najprej grofov Khislov in pozneje grofov Brandisov. V tem ?asu se je nekdanji deelnokneji upravni dvor gradbeno in tudi pomensko prelevil v grad, konceptualno pa v rezidenco, ki je pomenila vrhunec v njegovem ve?stoletnem razvoju. Literatura, ki se ukvarja z gradbeno zgodovino gradu je relativno obsena saj so se poleg avtorja prispevka z njo ukvarjali e Ivan Stopar, Sergej Vrier in Karel Piec. e bogateje je arhivsko gradivo, ki se ve?inoma hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor in tajerskem deelnem arhivu v Gradcu. V grakem arhivu je gradivo tako zaradi razli?nih lastnikov kot zaradi razli?ne namembnosti gradu mo? najti v razli?nih fondih od militarije, notranjeavstrijske dvorne komoro do fonda druine Brandis. Prav ta raztresenost in razdrobljenost je bila vzrok, da je ele pri?ujo? prispevek ?asovno najnatan?neji pregled gradbene zgodovine mariborskega mestnega gradu. Prispevek je zaokroeno dolgoletno delo o gradbenih fazah mariborskega mestnega gradu. Poda nam celovit pogled na posamezne gradbene faze in uporabo gradu kot tudi na?in gradnje v 16. stoletju. Povede nas od nastanka gradu kot skladi?a deelnega kneza do njegovega vrhunca kot reprezentan?ne stanovanjske zgradbe mariborskega plemstva.
-------
1 Razpravi sta del projekta Bastion, ki ga delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija Madarska Hrvaka 2004-2006.
