• SUVREMENI PROMET - UVJET RAZVOJA KOPRIVNICE
• SASTAVNICE DEMOGRAFSKE BILANCE U GRADU KOPRIVNICI TIJEKOM DRUGE POLOVICE 20. STOLJEĆA
• O NEKIM ASPEKTIMA ODNOSA GOSPODARSTVA, LJUDI I OKOLIŠA U SJEVERNOM DIJELU KRIŽEVAČKE ŽUPANIJE I VARAŽDINSKOG GENERALATA (PODRAVINI) TIJEKOM 17. STOLJEĆU
• RAZLOZI I UVJETI NASTANKA KOPRIVNICE I NJENO MJESTO MEĐU SREDNJOVJEKOVNIM URBANIM NASELJIMA
• PRILOG POZNAVANJU RAZVOJA POLITIČKOG DJELOVANJA HRVATSKE PUČKE SELJAČKE STRANKE U LUDBREŠKOJ PODRAVINI (1904. - 1914.)
• GRAD KOPRIVNICA I NJEGOVI LJUDI U VRIJEME VELIKE SVJETSKE GOSPODARSKE KRIZE
• ZAKUPNIKI IN LASTNIKI MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU OD LETA 1483 DO 2006 (1)
• NEKAJ NOVIH VIDIKOV O GRADBENEM RAZVOJU MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU(1)
• POČETAK RADA VIŠE PUČKE ŠKOLE U VIROVITICI S POSEBNIM OSVRTOM NA IZGRADNJU NOVE ŠKOLSKE ZGRADE
• «ZAHTJEVANJA NARODA» OBĆINE BELOVARSKE PISANE 31. SVIBNJA 1848. GODINE
• UGOVOR IZMEĐU ČAKOVEČKOG VLASTELINSTVA I SELA DONJA DUBRAVA IZ 1771. GODINE
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ČASOPISA

NEKAJ NOVIH VIDIKOV O GRADBENEM RAZVOJU MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU(1)

Mariborski mestni grad je od svojega nastanka konec 15. stoletja prestal številne prezidave in dozidave, ki so bile posledica spreminjanja njegove funkcije v mestu. Do sredine 17. stoletja je šlo večinoma za dodatna utrjevalna dela (bastija) saj je grad služil tudi kot pomembne del dodatne utrditve severovzhodnega dela mestnega obzidja. Od sredine 17. stoletja postopoma postaja osrednje plemiško prebivališče v Mariboru, najprej grofov Khislov in pozneje grofov Brandisov. V tem času se je nekdanji deželnoknežji upravni dvor gradbeno in tudi pomensko prelevil v grad, konceptualno pa v rezidenco, ki je pomenila vrhunec v njegovem več­stoletnem razvoju. Literatura, ki se ukvarja z gradbeno zgodovino gradu je relativno obsežna saj so se poleg avtorja prispevka z njo ukvarjali še Ivan Stopar, Sergej Vrišer in Karel Pišec. Še bogatejše je arhivsko gradivo, ki se večinoma hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor in Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. V graškem arhivu je gradivo tako zaradi različnih lastnikov kot zaradi različne namembnosti gradu moč najti v različnih fondih od militarije, notranjeavstrijske dvorne komoro do fonda družine Brandis. Prav ta raztresenost in razdrobljenost je bila vzrok, da je šele pričujoč prispevek časovno najnatančnejši pregled gradbene zgodovine mariborskega mestnega gradu. Prispevek je zaokroženo dolgoletno delo o gradbenih fazah mariborskega mestnega gradu. Poda nam celovit pogled na posamezne gradbene faze in uporabo gradu kot tudi način gradnje v 16. stoletju. Povede nas od nastanka gradu kot skladišča deželnega kneza do njegovega vrhunca kot reprezentančne stanovanjske zgradbe mariborskega plemstva.

-------
1 Razpravi sta del projekta Bastion, ki ga delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004-2006.