• SUVREMENI PROMET - UVJET RAZVOJA KOPRIVNICE
• SASTAVNICE DEMOGRAFSKE BILANCE U GRADU KOPRIVNICI TIJEKOM DRUGE POLOVICE 20. STOLJE?A
• O NEKIM ASPEKTIMA ODNOSA GOSPODARSTVA, LJUDI I OKOLI�A U SJEVERNOM DIJELU KRI�EVA?KE �UPANIJE I VARA�DINSKOG GENERALATA (PODRAVINI) TIJEKOM 17. STOLJE?U
• RAZLOZI I UVJETI NASTANKA KOPRIVNICE I NJENO MJESTO ME?U SREDNJOVJEKOVNIM URBANIM NASELJIMA
• PRILOG POZNAVANJU RAZVOJA POLITI?KOG DJELOVANJA HRVATSKE PU?KE SELJA?KE STRANKE U LUDBRE�KOJ PODRAVINI (1904. - 1914.)
• GRAD KOPRIVNICA I NJEGOVI LJUDI U VRIJEME VELIKE SVJETSKE GOSPODARSKE KRIZE
• ZAKUPNIKI IN LASTNIKI MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU OD LETA 1483 DO 2006 (1)
• NEKAJ NOVIH VIDIKOV O GRADBENEM RAZVOJU MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU(1)
• PO?ETAK RADA VI�E PU?KE �KOLE U VIROVITICI S POSEBNIM OSVRTOM NA IZGRADNJU NOVE �KOLSKE ZGRADE
• �ZAHTJEVANJA NARODA� OB?INE BELOVARSKE PISANE 31. SVIBNJA 1848. GODINE
• UGOVOR IZME?U ?AKOVE?KOG VLASTELINSTVA I SELA DONJA DUBRAVA IZ 1771. GODINE
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ?ASOPISA

ZAKUPNIKI IN LASTNIKI MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU OD LETA 1483 DO 2006 (1)

Mariborski mestni grad je bil zgrajen konec 15. stoletja kot de�elnokne�ji upravni dvor. Do leta 1620, ko ga odkupijo Khisli so se menjavali upravniki in zakupniki gradu, ki so pove?ini skrbeli le za pobiranje dajatev gospo�?ine manj pa za samo podobo in funkcijo gradu. �ele z dru�ino Khisl in nato Brandis grad postane plemi�ka rezidenca mesta tudi v novi razko�ni podobi. Vrhunec do�ivi v sredini 18. stoletja, ko mu v ?asu dru�ine Bradnis prizidajo mogo?no baro?no stopni�?e. V drugi polovici 19. stoletja z odhodom dru�ine Brandis se pri?ne postopen zaton gradu in njegove podobe. Naglo menjavanje lastnikov, ki jim je mogo?na stavba povzro?ala predvsem stro�ke se je odra�alo tudi na zunanji podobi neko? najbolj reprezentan?ne stavbe mesta. Nezadr�en propad je prepre?ila Mestna ob?ina Maribor, ki je leta 1933 odkupila grad in ga namenila za muzejsko dejavnost. Literatura in viri za zgodnja obdobja upravljanja z gradom so pove?ini skromna, kot je bila tudi funkcija gradu tedaj. Poleg Jo�eta Koropca, ki je v svojih razpravah o mariborskih zemlji�kih gospostvih obdelal tudi upravnike in zakupnike gradu, se je z gradom in njegovimi upravniki ukvarjal �e Jo�e Curk pri opisih najpomembnej�ih histori?nih stavb v mestu. Gradivo, ki se nana�a na lastnike gradu od leta 1620, najprej Khisle in nato Brandise se do konca 18. stoletja nahaja v �tajerskem de�elnem arhivu v fondu dru�ine Bradnis, ki obsega ve? kot 40 arhivskih �katel gradiva. Gradivo je �e neobdelano, toda �e hiter pregled poka�e, da je ob temeljiti �tudiji tega gradiva mo�no precej podrobno rekonstruirati na?in �ivljenja mariborskega plemstva (vsaj dru�in Khisl in Brandis) od druge polovice 17. do konca 18. stoletja. �al manjka ve?ina gradiva dru�ine Brandis v 19. stoletju, ki se verjetno nahaja �e v privatnih rokah potomcev. Pri?ujo? prispevek je le kamen?ek v mozaik zgodovine mariborskega mestnega gradu, njegovih zakupnikov in lastnikov. Hkrati je opozorilo na do sedaj �e neuporabljene vire iz arhiva dru�ine Brandis. Prav temeljita �tudija tega fonda bo v prihodnosti dala zaklju?eno podobo zgodovine gradu in �e posebej njegovih stanovalcev.

-----------------
1 Razpravi sta del projekta Bastion, ki ga delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija � Mad�arska � Hrva�ka 2004-2006.