• SUVREMENI PROMET - UVJET RAZVOJA KOPRIVNICE
• SASTAVNICE DEMOGRAFSKE BILANCE U GRADU KOPRIVNICI TIJEKOM DRUGE POLOVICE 20. STOLJEĆA
• O NEKIM ASPEKTIMA ODNOSA GOSPODARSTVA, LJUDI I OKOLIŠA U SJEVERNOM DIJELU KRIŽEVAČKE ŽUPANIJE I VARAŽDINSKOG GENERALATA (PODRAVINI) TIJEKOM 17. STOLJEĆU
• RAZLOZI I UVJETI NASTANKA KOPRIVNICE I NJENO MJESTO MEĐU SREDNJOVJEKOVNIM URBANIM NASELJIMA
• PRILOG POZNAVANJU RAZVOJA POLITIČKOG DJELOVANJA HRVATSKE PUČKE SELJAČKE STRANKE U LUDBREŠKOJ PODRAVINI (1904. - 1914.)
• GRAD KOPRIVNICA I NJEGOVI LJUDI U VRIJEME VELIKE SVJETSKE GOSPODARSKE KRIZE
• ZAKUPNIKI IN LASTNIKI MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU OD LETA 1483 DO 2006 (1)
• NEKAJ NOVIH VIDIKOV O GRADBENEM RAZVOJU MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU(1)
• POČETAK RADA VIŠE PUČKE ŠKOLE U VIROVITICI S POSEBNIM OSVRTOM NA IZGRADNJU NOVE ŠKOLSKE ZGRADE
• «ZAHTJEVANJA NARODA» OBĆINE BELOVARSKE PISANE 31. SVIBNJA 1848. GODINE
• UGOVOR IZMEĐU ČAKOVEČKOG VLASTELINSTVA I SELA DONJA DUBRAVA IZ 1771. GODINE
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ČASOPISA

ZAKUPNIKI IN LASTNIKI MARIBORSKEGA MESTNEGA GRADU OD LETA 1483 DO 2006 (1)

Mariborski mestni grad je bil zgrajen konec 15. stoletja kot deželnoknežji upravni dvor. Do leta 1620, ko ga odkupijo Khisli so se menjavali upravniki in zakupniki gradu, ki so povečini skrbeli le za pobiranje dajatev gospoščine manj pa za samo podobo in funkcijo gradu. Šele z družino Khisl in nato Brandis grad postane plemiška rezidenca mesta tudi v novi razkošni podobi. Vrhunec doživi v sredini 18. stoletja, ko mu v času družine Bradnis prizidajo mogočno baročno stopnišče. V drugi polovici 19. stoletja z odhodom družine Brandis se prične postopen zaton gradu in njegove podobe. Naglo menjavanje lastnikov, ki jim je mogočna stavba povzročala predvsem stroške se je odražalo tudi na zunanji podobi nekoč najbolj reprezentančne stavbe mesta. Nezadržen propad je preprečila Mestna občina Maribor, ki je leta 1933 odkupila grad in ga namenila za muzejsko dejavnost. Literatura in viri za zgodnja obdobja upravljanja z gradom so povečini skromna, kot je bila tudi funkcija gradu tedaj. Poleg Jožeta Koropca, ki je v svojih razpravah o mariborskih zemljiških gospostvih obdelal tudi upravnike in zakupnike gradu, se je z gradom in njegovimi upravniki ukvarjal še Jože Curk pri opisih najpomembnejših historičnih stavb v mestu. Gradivo, ki se nanaša na lastnike gradu od leta 1620, najprej Khisle in nato Brandise se do konca 18. stoletja nahaja v Štajerskem deželnem arhivu v fondu družine Bradnis, ki obsega več kot 40 arhivskih škatel gradiva. Gradivo je še neobdelano, toda že hiter pregled pokaže, da je ob temeljiti študiji tega gradiva možno precej podrobno rekonstruirati način življenja mariborskega plemstva (vsaj družin Khisl in Brandis) od druge polovice 17. do konca 18. stoletja. Žal manjka večina gradiva družine Brandis v 19. stoletju, ki se verjetno nahaja še v privatnih rokah potomcev. Pričujoč prispevek je le kamenček v mozaik zgodovine mariborskega mestnega gradu, njegovih zakupnikov in lastnikov. Hkrati je opozorilo na do sedaj še neuporabljene vire iz arhiva družine Brandis. Prav temeljita študija tega fonda bo v prihodnosti dala zaključeno podobo zgodovine gradu in še posebej njegovih stanovalcev.

-----------------
1 Razpravi sta del projekta Bastion, ki ga delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004-2006.