• VPLIV RELIEFNIH IN TOPOKLIMATSKIH ZNAÈILNOSTI NA RABO TAL NA OBMOČJU ZAHODNIH HALOZ
• “TOR” USRED VINOGRADA NA BRIJEGU. POKUŠAJ ODREÐIVANJA LOKACIJE NOVOG ZRINA
• DRAVA - IZVOR SUKOBA U PROŠLOSTI – META EUROPSKE SURADNJE U SADAŠNJOSTI I BUDUĆNOSTI
• PREKMURSKI PROTESTANTI V 18. STOLETJU IN NJIHVA IZSELITEV V ARTIKULARNE KRAJE NA MADŽARSKEM
• PRILOG ISTRAŽIVANJU BAROKNE SAKRALNE ARHITEKTURE PODRAVINE – ŽUPNA CRKVA SV. MARTINA U MARTIJANCU
• DOPRINOS U PROUČAVANJU POVIJESTI I VAŽNOSTI VISOKE GOSPODARSKE ŠKOLE U KRIŽEVCIMA
• POLITIČKA SITUACIJA I IZBORI U OPÆINI MOLVE OD 1871. DO 1914. GODINE
• BRIGA PODRAVINE ZA DJECU UGROŽENU U PRVOM SVJETSKOM RATU
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ČASOPISA

PREKMURSKI PROTESTANTI V 18. STOLETJU IN NJIHVA IZSELITEV V ARTIKULARNE KRAJE NA MADŽARSKEM

18. stoletje je bilo obdobje, ko so se morali protestanti, pripadniki evangeličanske in kalvinske veroizpovedi iz Prekmurja umakniti na tuje, in sicer zaradi premoči katoliške cerkve in veleposestniške gosposke. Nekateri so se izselili v artikularni kraj Šurd v županijo Somogy, južno od Velike Kaniže. Leta 1718 je tja odpotovalo prvih 14 slovenskih evangeličanskih družin in se tam naselilo. Dobili so neobdelana grofovska zemljišča. Tako naj bi se Prekmurci sredi 18. stoletja naselili v vsaj 12 naseljih med Veliko Kanižo in Csurgo. Med njimi so delovali tudi vidni duhovni delavci, med njimi Števan Küzmič in Mihael Bakoš. Pomembno vlogo je prav tako imel artikularni kraj Nemes Csó v Železni županiji, kakor tudi kraj Tarany. Iz teh krajev je pozneje izšlo več vidnih izobražencev. Razpršenost protestantskega življa je pripomogla tudi k nastanku prekmurske protestantske književnosti. Tako so protestanti v doglednem času dobili vse temeljne knjige tako za verske potrebe, kakor tudi za šolo. Torej je bilo 18. stoletje za prekmurske protestante obdobje kar velikih preizkušenj z več vidikov.