• VPLIV RELIEFNIH IN TOPOKLIMATSKIH ZNA�ILNOSTI NA RABO TAL NA OBMO?JU ZAHODNIH HALOZ
• �TOR� USRED VINOGRADA NA BRIJEGU. POKU�AJ ODRE�IVANJA LOKACIJE NOVOG ZRINA
• DRAVA - IZVOR SUKOBA U PRO�LOSTI � META EUROPSKE SURADNJE U SADA�NJOSTI I BUDU?NOSTI
• PREKMURSKI PROTESTANTI V 18. STOLETJU IN NJIHVA IZSELITEV V ARTIKULARNE KRAJE NA MAD�ARSKEM
• PRILOG ISTRA�IVANJU BAROKNE SAKRALNE ARHITEKTURE PODRAVINE � �UPNA CRKVA SV. MARTINA U MARTIJANCU
• DOPRINOS U PROU?AVANJU POVIJESTI I VA�NOSTI VISOKE GOSPODARSKE �KOLE U KRI�EVCIMA
• POLITI?KA SITUACIJA I IZBORI U OP�INI MOLVE OD 1871. DO 1914. GODINE
• BRIGA PODRAVINE ZA DJECU UGRO�ENU U PRVOM SVJETSKOM RATU
• PRIKAZI NOVIH KNJIGA I ?ASOPISA

PREKMURSKI PROTESTANTI V 18. STOLETJU IN NJIHVA IZSELITEV V ARTIKULARNE KRAJE NA MAD�ARSKEM

18. stoletje je bilo obdobje, ko so se morali protestanti, pripadniki evangeli?anske in kalvinske veroizpovedi iz Prekmurja umakniti na tuje, in sicer zaradi premo?i katoli�ke cerkve in veleposestni�ke gosposke. Nekateri so se izselili v artikularni kraj �urd v �upanijo Somogy, ju�no od Velike Kani�e. Leta 1718 je tja odpotovalo prvih 14 slovenskih evangeli?anskih dru�in in se tam naselilo. Dobili so neobdelana grofovska zemlji�?a. Tako naj bi se Prekmurci sredi 18. stoletja naselili v vsaj 12 naseljih med Veliko Kani�o in Csurgo. Med njimi so delovali tudi vidni duhovni delavci, med njimi �tevan K�zmi? in Mihael Bako�. Pomembno vlogo je prav tako imel artikularni kraj Nemes Cs� v �elezni �upaniji, kakor tudi kraj Tarany. Iz teh krajev je pozneje iz�lo ve? vidnih izobra�encev. Razpr�enost protestantskega �ivlja je pripomogla tudi k nastanku prekmurske protestantske knji�evnosti. Tako so protestanti v doglednem ?asu dobili vse temeljne knjige tako za verske potrebe, kakor tudi za �olo. Torej je bilo 18. stoletje za prekmurske protestante obdobje kar velikih preizku�enj z ve? vidikov.