18. stoletje je bilo obdobje, ko so se morali protestanti, pripadniki evangeličanske in kalvinske veroizpovedi iz Prekmurja umakniti na tuje, in sicer zaradi premoči katoliške cerkve in veleposestniške gosposke. Nekateri so se izselili v artikularni kraj Šurd v županijo Somogy, južno od Velike Kaniže. Leta 1718 je tja odpotovalo prvih 14 slovenskih evangeličanskih družin in se tam naselilo. Dobili so neobdelana grofovska zemljišča. Tako naj bi se Prekmurci sredi 18. stoletja naselili v vsaj 12 naseljih med Veliko Kanižo in Csurgo. Med njimi so delovali tudi vidni duhovni delavci, med njimi Števan Küzmič in Mihael Bakoš. Pomembno vlogo je prav tako imel artikularni kraj Nemes Csó v Železni županiji, kakor tudi kraj Tarany. Iz teh krajev je pozneje izšlo več vidnih izobražencev. Razpršenost protestantskega življa je pripomogla tudi k nastanku prekmurske protestantske književnosti. Tako so protestanti v doglednem času dobili vse temeljne knjige tako za verske potrebe, kakor tudi za šolo. Torej je bilo 18. stoletje za prekmurske protestante obdobje kar velikih preizkušenj z več vidikov.
Stručni rad / Professional paperMr. sc. Franc Kuzmič