Radgonsko-Kapelske gorice so e v srednjem veku slovele kot vinogradnika pokrajina. Vinogradi so pomenili pomembno trno blago, gri?evju pa so dajali zna?ilno veduto. Dele vinogradnikih povrin je bil med najvijimi v severovzhodni Sloveniji, le v Vzhodnih Ljutomersko-Ormokih goricah je bil viji. Na velik dele vinogradnikih povrin so vplivale tudi ugodne naravno-geografske razmere, predvsem primerno lokalno podnebje, ugodne lege in kakovostne prsti. Dele vinogradov se je do danes sicer znial, vendar za razliko od ostalih vinogradnikih pokrajin v severovzhodni Sloveniji (Haloze, Sve?inske gorice, Mariborske gorice) bistveno manj.
Izvorni znanstveni rad / Original scientific paperIgor IBERNA