SPREMEMBE RABE TAL NA OBMOČJU RADGONSKOKAPELSKIH GORIC S POSEBNIM OZIROM NA VINOGRADNIŠTVO

Radgonsko-Kapelske gorice so že v srednjem veku slovele kot vinogradniška pokrajina. Vinogradi so pomenili pomembno tržno blago, gričevju pa so dajali značilno veduto. Delež vinogradniških površin je bil med najvišjimi v severovzhodni Sloveniji, le v Vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah je bil višji. Na velik delež vinogradniških površin so vplivale tudi ugodne naravno-geografske razmere, predvsem primerno lokalno podnebje, ugodne lege in kakovostne prsti. Delež vinogradov se je do danes sicer znižal, vendar za razliko od ostalih vinogradniških pokrajin v severovzhodni Sloveniji (Haloze, Svečinske gorice, Mariborske gorice) bistveno manj.

Izvorni znanstveni radIgor ŽIBERNA

Preuzmite temuStranice 135-152.pdf

Izdanje 38

40 Prosinac 2021.

39 Lipanj 2021.

38 Prosinac 2020.

37 Svibanj 2020.

36 Prosinac 2019.

35 Lipanj 2019.

34 Prosinac 2018.

33 Lipanj 2018.

32 Prosinac 2017.

31 Lipanj 2017.

30 Prosinac 2016.

29 Lipanj 2016.

28 Prosinac 2015.

27 Lipanj 2015.

26 Prosinac 2014.

25 Lipanj 2014.

24 Studeni 2013.

23 Lipanj 2013.

22 Siječanj 2013.

21 Srpanj 2012.

20 Studeni 2011.

19 Lipanj 2011.

18 Studeni 2010.

17 Lipanj 2010.

16 Prosinac 2009.

15 Lipanj 2009.

14 Prosinac 2008.

13 Lipanj 2008.

12 Prosinac 2007.

11 Lipanj 2007.

10 Studeni 2006.

9 Svibanj 2006.

8 Studeni 2005.

7 Lipanj 2005.

6 Prosinac 2004.

5 Lipanj 2004.

4 Studeni 2003.

3 Lipanj 2003.

1 Veljača 2002.