Staranje prebivalstva v Sloveniji, Evropski uniji (EU) in v drugih državah po svetu zahteva določene prilagoditve in spremembe v družbi, ki bodo omogočale kakovostno življenje vseh generacij. Namen članka je predstaviti koncept srebrne ekonomije in aktivnega staranja, ki vplivata na javno in individualno porabo treh skupin starejših; tistih, ki so dejavni, tistih, ki so krhkega zdravja in tistih, ki so v stanju odvisnosti. K spremembam demografske slike prispevajo tudi novi vzorci, kot je večje število enočlanskih gospodinjstev, selitve v mesta, ki vodijo v depopulacijo podeželskih območij, beg možganov in tudi v migracijske tokove. Z raziskavo smo ugotavljali stanje aktivnosti starostnikov v pretežno podeželskih občinah Pesnica in Kungota, ki sodita v ruralno območje Podravske regije. Anketirali smo starejše občane in zbrane podatke primerjali s prosto dostopnimi podatki statističnih baz in z rezultati indeksa aktivnega staranja v državah EU. Po indeksu aktivnega staranja se slovenski starostniki, v primerjavi s starostniki v EU, starajo precej neaktivno. Na slovenskih podeželskih območjih, kjer je delež starejših oseb višji kot v mestih, so starostniki sicer aktivni, vendar ne na vseh obravnavanih področjih. Ena izmed vzpodbud za aktivno staranje je srebrna ekonomija, ki hkrati predstavlja tudi odlično priložnost za gospodarski in družbeni razvoj. Z vključevanjem in upoštevanjem starejših generacij, z vzpodbujanjem aktivnega staranja in s pričakovanim razvojem dejavnosti srebrne ekonomije se bo povečal delež aktivnega prebivalstva na podeželju, ki bo vplival na izboljšanje gospodarskih razmer in dvig kakovosti življenja.
Izvorni znanstveni rad / Original scientific paperLučka LORBER