Staranje prebivalstva v Sloveniji, Evropski uniji (EU) in v drugih dravah po svetu zahteva dolo?ene prilagoditve in spremembe v drubi, ki bodo omogo?ale kakovostno ivljenje vseh generacij. Namen ?lanka je predstaviti koncept srebrne ekonomije in aktivnega staranja, ki vplivata na javno in individualno porabo treh skupin starejih; tistih, ki so dejavni, tistih, ki so krhkega zdravja in tistih, ki so v stanju odvisnosti. K spremembam demografske slike prispevajo tudi novi vzorci, kot je ve?je tevilo eno?lanskih gospodinjstev, selitve v mesta, ki vodijo v depopulacijo podeelskih obmo?ij, beg moganov in tudi v migracijske tokove. Z raziskavo smo ugotavljali stanje aktivnosti starostnikov v preteno podeelskih ob?inah Pesnica in Kungota, ki sodita v ruralno obmo?je Podravske regije. Anketirali smo stareje ob?ane in zbrane podatke primerjali s prosto dostopnimi podatki statisti?nih baz in z rezultati indeksa aktivnega staranja v dravah EU. Po indeksu aktivnega staranja se slovenski starostniki, v primerjavi s starostniki v EU, starajo precej neaktivno. Na slovenskih podeelskih obmo?jih, kjer je dele starejih oseb viji kot v mestih, so starostniki sicer aktivni, vendar ne na vseh obravnavanih podro?jih. Ena izmed vzpodbud za aktivno staranje je srebrna ekonomija, ki hkrati predstavlja tudi odli?no prilonost za gospodarski in drubeni razvoj. Z vklju?evanjem in upotevanjem starejih generacij, z vzpodbujanjem aktivnega staranja in s pri?akovanim razvojem dejavnosti srebrne ekonomije se bo pove?al dele aktivnega prebivalstva na podeelju, ki bo vplival na izboljanje gospodarskih razmer in dvig kakovosti ivljenja.
Izvorni znanstveni rad / Original scientific paperLu?ka LORBER